* POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI *
POBOCZA Revija za kulturo srednje in vzhodne Evrope         št. 3-4 (37-38)
         DECEMBER 2009
         ISSN 1505-1676
črnogorska književnost, črnogorska poezija

o avtorju
o prevajalcu
nazaj

Boris Jovanović Kastel

Lupina

Pred osvajalci
je mlado obzidje
lupino razpelo.
Južno mesto brez obrambe,
s stojnicama pomaranč, zvonovi
pozlate in golimi kipi v gibanju,
je vojsko krvavih oči
spremenilo v graditelje.
Ko bom lupino obzidja podaril njej
- da me ne bo mogla udomačiti –
jo bom v hipu osvojil.

 

Potapljač

Ko je iskal topove in dnevnik
s potopljene ladje vojvodinje neapeljske,
dragulje v mulju, svete prstane,
kompas za Argo, beneško
ogledalo, da bi se zazrl vase –
je priplaval na površje suh, brez kapljice vode na uniformi.
Prezrt od vode,
z molitvami, z evangelijem in s svetimi
hostijami nepotolažen,
nem, je prešteval valove –
za drugi dokaz obstoja Boga
ni vedel.

Na dan Gospodovega oznanjenja 2005

 

Poti

Opazujem kardiogram, pot srca,
izhod iz labirinta, kjer čevlje,
polne puščavskega peska iščem,
pot nihala od leve obale
do desne dojke,
glas vpijočega v podpalubju meri.
Srce sem že zdavnaj z morskimi pošastmi
ujel, da vzvišene utvare odženem,
tvoje bodo, enake ljudem,
izvrgle na obrežje,
da valov ne zastrupi.
Tam, glej, odhaja morje
iz pajčevine labirinta prek kardiograma
v čašo brez dna, mirno,
svobodneje od svobode, od tišine ujeto.
Tukaj se več ne nazdravlja niti prvemu
joku Sola, od predolgega pijanstva
čaše mirujejo …
Vsaj morske poti bodo ostale spokojne.

16. oktober 2004

 

Nepremagljivost valov

Med tem, ko morje buči,
je najin pogovor molitev.
A če bo kdaj govorica morja zamrla,
bova tudi midva umolknila,
objemala se bova na glas, molčala molitev.
Kaj še je ostalo za besedo,
ko zgubani valovi odidejo v pokoj.
Pomahaj jim, zavidaj smrt,
čestitaj jim s priklonom,
kajti ladje srhljivih Janusovih otrok,
alergičnih na morje,
na naše plaže
niso hoteli naplaviti.

30. avgust 2009

 

Sinjina

Čisteje od jagnjetove duše
je romantik in vitez mistikov Novalis
sanjal sinji cvet,
prestopil Rubikon sanj
med gretjem martela na ognju nedosegljivega.
Naivneje od dečka na oslu
na trebinjskem polju ali na dvorišču pod trto,
zaljubljenega v Sofijo Loren,
čisteje od poduka basni
sem sanjal sinje morje,
z valovi z obraza bojne barve
doumljivega izpiral.
Opit od morja, kot dvoživka,
sinjega obraza, pred avditorijem
rib, školjk, siren in okostij mornarjev
berem pesem o grofu,
najbližjemu uresničenju sanj.
Gledajo me začudeno, željni vsebine
te pesmi, ki je nikoli ne bodo slišali.
Med tem, ko Novalisu še naprej dolivajo martel –
se, dosanjanega spanca in odpočit,
zemlji ne vrnem več.

19. marca 2007.

 

Največja luka

Lovci na tune v Atlantiku
in mornarji, bolni od srbenja nostalgije
na ledolomilcih Arktika,
so po prihodu v Gibraltar, ogreti z mrzlico,
pripovedovali, da večje luke,
kot je Gioia Tauro v Kalabriji,
na mediteranu, svet še ni videl.
Ovite v črne rute,
za brati in možmi, preprodajalci drog,
gubaste, so preštevale semena granatnih jabolk na pragih,
gospe iz luke Tauro pa so šepetale,
da so mnoge luke na Arktiku, kjer
niso bile nikoli, večje od njihove –
po petju, tekmovanjih jadrnic,
pristaniški glasbi in bidermajerjih.
Toda zakaj uboge gospe tako govorijo,
ko njihove črne rute
namakam v morju,
da bi od soli pobelile?
Dal jih bom materi, čeprav za njihovo luko ne ve –
da poročne obleke sešije.

 

Mandarine

V njeni razdrapani hiši v vasi
med Dubrovnikom in Trebinjem
sta preživela vroč vikend konec julija.
Vpisala je medicino nekje v tujini
in se ni želela vračati na jug.
Prinesla je skledo iz muranskega stekla,
polno tropskega sadja,
prekrižala pravkar depilirane noge
in pripovedovala:
Bolj kakor astrološka znamenja,
ki jih vi pesniki ali duhovniki poznate,
značaj ženske kažejo prsi.
Tiste, ki imajo dojke v obliki lubenice,
so razvajene, požrešne in frigidne.
Limone pod majico dišijo po humorju.
Ovalne dišijo romantično in so inteligentne.
Tiste v obliki grenivke se izogibajo seksu.
Moja prijateljica s pomarančami v modrcu
je brbljava, moje dojke pa – kot vidiš –
so podobne mandarinam in kažejo na nimfomanko.
Vse to lahko preveriš v knjigi Pietra Lorenzija,
če hočeš …

V njeni razdrapani hiši
ni bilo nikogar več.
Tudi pajki so razpredli mreže.
Ona je že v zaključnem letniku
študija medicine zunaj mediterana.
On jo še išče, brez uspeha,
košaro tropskega sadja prenaša
po železniških postajah pošastne Evrope.
Pozabila je na mandarine.

22. oktobra 2007

 

Afrodiziak

Posrkaj nekaj svežih školjk
iz Jadranskega morja, ob zori,
potrkaj na moja vrata
ali jih kar sam odpri, če zaspim,

je pisalo na listku v nabiralniku,
z nečitljivim podpisom dekleta
in brez naslova.
Afrodiziaka ne potrebuje.
Ni je iskal.
Vstal je ob zori, z baklo razsvetlil
morje, ga posvetíl s tišino in
školjke iz žepa vrnil v plitvino.
Med svojimi otroki
in potomci v školjki
je izbral obstanek.
Dekle, zdaj zgubana žena,
nekje na kontinentu, ima dvoje
otrok in ne piše nikomur.
Njegovo potomstvo v morju,
na prsih plesalk in po svetiščih
se ne stara in nima števila.
Brez afrodiziaka.
Afrodiziaka ne potrebuje.
Ni je iskal.
Vstal je ob zori, z baklo osvetlil
morje, ga posvetíl s tišino in
školjke iz žepa vrnil v plitvino.

Lučindan (pravoslavni praznik, na sv. Luka, 31.10., op. prev.) 2007

 

Morje pred Bečići

Kakor zastava z malteškim križem,
prebodena s sončnimi žarki,
nas zaslepljaš, da ne vidimo
zgodovine ničevosti in minljivost.
Odrešenik.
In, spet, vlečeš nas v svoje v vrtince,
še bolj besno kot Mojzesovo razpiranje
morja s palico,
da ne vidimo svobode ljubezni
razen do tebe.
Podlež.

6. decembra 2007.
Hotel The Queen of Montenegro

 

Literarni večer

Ko ga je na literarnem večeru
v Baru ženski del publike vprašal –
Zakaj zmeraj ta Mediteran?!
je zamolčal odgovor,
vzel knjige in jih metal vanje.
Nenadoma so mokra in slana
dekleta dobila plavuti in zaplavala,
sprašujoč ga –
Zakaj ravno zdaj odhajaš
z vlakom na kontinent?!

Ostani!
Sorodni smo si.

poletje 2009

 

Boris Jovanović Kastel
iz črnogorščine prevedel Peter Kuhar

nazaj

črnogorska književnost, črnogorska poezija