* POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI *
POBOCZA Revija za kulturo srednje in vzhodne Evrope         št. 3-4 (37-38)
         DECEMBER 2009
         ISSN 1505-1676
slovenska književnost, slovenska poezija

o avtorju
nazaj

Ivo Frbežar

Več luči

Vzporedno sta tekla
noč in dan
in obešala upornike ki
se niso dovolj urno umikali

Zgrabila sta vsakega ki
je neprevidno pogledal
skozi okno ali
pustil vrata odprta

Njuno vrteče kolo je
mendralo noge glave
lomilo prste in rezalo vratove
vsem ki so imeli predolge

Sesipala sta zgradbe in
zasipala vodnjake in
kamenjala vse ki niso priznali
njune prave teme in svetlobe

 

Skozi prehode se ne da

Skozi prehode se ne da
skozi skozi špranje
skozi skozi
skozi prehode se ne da

Špranje reže so prežete
natopljene s krvjo reže tiste
zamašene zamašene
vseskozi vsaskozi

Skozi prehode se ne da
skozi misli odprtine
nazaj pritiskajo spomine
skozi prehode se ne da

Ne sem ne tja
prodirajo le skozi oči
skozi mavrične noči
le skozi prehode se ne da

 

Odidi z nami

Z nami v trden mrak odidi
v trden mrak
prebijat z glavo zid
z glavo zid

Si prerezat vrat
z nami vrat
zaželi si odprt
z nami v trden mrak odidi

Spat v trden mrak
za giljotino vrat
se ozri z nami v trden
mrak v mrak odidi

Da ti z nami
zareže vrat čisto gladko
zavedno z nami stopi skozi vrat
v trden odrešujoči mrak

 

Ko se zjasni

Jasno da je vsak
dan nov dan
jasno da vsak
dan izleže novo jajce

Vsak dan novo gnezdo
novemu mladiču
nov dom
ptica spleta

Vsako jutro nova ptica
novo gnezdo med
vejami z
muko znaša

Vsako gnezdo za jajce
vedno znova vedno
znova ne pomeni
varnost doma

 

Zaljubljena

Za studencem je tekel mlin in
Za travo je raslo drevje na
Dekletu je ležala zemlja in
Jo poljubljala

Nebo je gledalo njene oči
Njeno lice je božalo veter
Bilke njene dlani in
Jo poljubljale

Drevo je stegnilo svoje veje
Jabolko je jedlo njena usteca po
Soku so tekle njene ustnice in
Se poljubljale

Čez hladen piš je zavel studenec
Jablana je sklonila svoje korenine
Bela senca se je v
Ljubo zaljubila

 

Ljudje so predrzni

S kakšno pravico
pa me sprašujete
za resnico
in pravico

Kdo pa ste
da si upate
dvomiti da si upate
dvomiti

Prekleti črvi
črvivi
ali se zavedate
da vas lahko

Pohodim
ti boga
ali niso danes
ljudje predrzni ni res

 

Ivo Frbežar

nazaj

slovenska književnost, slovenska poezija