* POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI *
POBOCZA Revija za kulturo srednje in vzhodne Evrope         št. 3-4 (37-38)
         DECEMBER 2009
         ISSN 1505-1676
poljska književnost, poljska poezija

o avtorju
o prevajalcu
nazaj

Józef Baran

Kmalu

kmalu
bo nesebičnost
postala sumljiva

mogoče ji bo grozil celo zapor
zaradi demoralizujočega vpliva na
kapitalistično okolje

kmalu
bo Kristus obsojen v odsotnosti
na drugo križanje

poezijo
pa bodo obsodili na izgnanstvo
zaradi destruktivnega odvračanja pozornosti
povečevanja občutljivost
in vznemirjanja z lepimi metaforami
zaradi nezdravih
fantazij
ki niso krite
s čeki
ali podobnimi
vrednostnimi papirji

 

Ograde

nekateri verjamejo
da bo prišel Nekdo
in jim dal svobodo:
Napoleon Elvis Presley
Janez Pavel II.

ne vedo
da se človek za svobodo rodi
ali pa ne

eni se počutijo svobodne celo v zaporu
pletejo nitko domišljije
in si odprejo ves svet

drugi spet živijo
na kratki verigi
kakor vaško ščene ob pesjaku:
z nagobčnikom dresure
z okovom konvencije

 

2

nekaterim ne zadošča
prostor
od tod do lune

drugim spet pot
v gozd in nazaj
zadošča za vse življenje

na koncu se tako ali tako
vsi zadovoljijo
s tesnim obzorjem
2 krat 1
(pod pogojem
da smo enorazsežni
in nimamo duše
razpenjajoče se
Od-Tod-Do-Večnosti)

 

Iz cikla Brazilski verzi

Konec potovanja

bil sem žongler

z vrtečimi se
žogicami nad glavo
žongliral sem
s kraji
z obrazi
zvezdami
spravljal v gibanje sebe
in podobe dežel:
Brazilije
Porto Allegre
Santo Angele
Guarani das Missoes
Sao Paula
v glavi se je vrtelo
nočno zvezdnato nebo
z Južnim križem
in luna z nogami navzgor

vrtel se je vrtiljak
prazničnih dni
in vsak je bil presenečen
kakor v otroštvu

nedadoma pa so

stvari

začele padati na svoja mesta
vrtiljak se je med vrtenjem ustavil
letalo je spet pristajalo na letališču Okęcie
običajen svet
se je navijal na zemeljsko oblo

sonce zvezde luna
so se vračala na stara mesta

hiša z ženo in pisalnim strojem
se je vrnila na staro mesto

negiben
kalejdoskop dežel

in jaz
negiben
sem se nehal spreminjati
peniti
kititi se s tujim perjem
dobivam težo
in tla pod nogami
sučem se kakor oblanec
okrog svoje osi
žogice
mi uhajajo iz rok
menjujejo orbito

 

Z globalno masko

odstraniti iz človeka
občutljivost
potem ga nič več
ne bi oviralo
da bi postal
idealen
avtomat
za življenje

zmeraj več jih je
novodobnih
multifunkcijskih
do popolnosti izdelanih
z odprtinami za oči
ušesa
nos

z globalno masko na obrazu

Hotel Cesar Business v Sao Paulu, september 2009

 

Starčka v Guarani das Missoes

Hitro zahaja sonce
v Guarani das Missoes
kjer pijem čaj na verandi
s Kazimirjem in njegovo sestro Marijo

Hočeta da bi jima pripovedoval o Poljski
ki je še nista in je niti ne bosta videla
ded jima jo je vtisnil v srce
v Guarani das Missoes

Ona je že deset let sama
on že štiri leta vdovec
»Poglej, kako kratko je to življenje,
in kako je človek na koncu sam!«

»Vem, brat, kako težko ti je,
saj sem to sama doživela,« vzdihne ona
v Guarani das Missoes

-------------

Starčka mi izginjata spred oči
govorim že z njunima sencama

Starčka mi izginjata spred oči
govorim že z njunima sencama

v Guarani das Missoes

 

Pobrazilska refleksija

Poljska
dežele natanko
po moji meri

Očitno nisem Človek
Velikega Formata

1,64
v čevljih znamke tatr
in v klobuku z Baltika

 

Józef Baran
iz poljščine prevedel Peter Kuhar

nazaj

poljska književnost, poljska poezija