* POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI * OBROBJA * POBOCZA * KRAJNICE * RUBOVI *
POBOCZA Revija za kulturo srednje in vzhodne Evrope         št. 3-4 (37-38)
         DECEMBER 2009
         ISSN 1505-1676
bosanskohercegovska književnost, bosanskohercegovska poezija

o avtorju
o prevajalcu
nazaj

Predrag Bjelošević

V roju komarjev sem prepoznal brata

V roju komarjev sem prepoznal brata
v roju komarjev je še posebej izstopal
v roju komarjev ki so mi neznosno brenčali na konici nosu

Prvi je priletel pod mojo svetilko
prvi se je opekel na njeni vroči masi
prvi je pljunil na najino skupno ogledalo
         Svetlobo
ki dan samo za hip naredi viden

V roju komarjev sem prepoznal brata
v roju premrlih komarjev ob reki
v roju slepih komarjev je izstopal
z molkom

Ne da bi razmišljal o posledicah
sem razprl roke
razpel srajco
v želji da bi objel samo njega
da bi samo njega samega oživel

še isti hip so slepi čuvarji reke
pijani moje človeške krvi
ležali pod nogami
in s posmrtnim naporom pili kri drug drugemu

samo njega moja kri ni mogla obarvati
samo nanj ni deloval moj strup
samo on je mojo kri izpljunil v reko
in kakor da se ni nič zgodilo
začel brenčati sam na drugem bregu

Danes sem spet ob reki
za menoj so leta stoletja nerazumevanja
ribe me s strahospoštovanjem motrijo spod kamnov
ptice z vej me pozdravljajo s toplimi iztrebki
toda zaradi tega nisem nesrečen
vem da je na drugem bregu moj brat
z enakim molkom se prepuščava besedi
voda pa ki naju navidez ločuje
s svojim žuborenjem še trdneje povezuje oba bregova

 

Ptica s kraguljčki

Kadar je letela nad hišo
se mi je zdelo da je nebo kratko
njena hitra senca pa velikanska

- To je ptica s kraguljčki
mi je oče šepetal na uho
Ne glej je tako debelo
lahko bi si spletla gnezdo na naši podstrehi
in že jutri
bi jata ptic
premagala njeno lepoto

petje v zboru je žalostno petje
letenje v jati kaže nemoč
previdno vstani iz njene sence
naj svobodno leti
preparirana krila naredijo nebo nesmiselno

 

Vrnitev naprej

Grem naprej
morda skozi zid morda zunaj časa
vse kar je za menoj
niti ni kakšna ovira
samo ljudje naj so mi na vidiku

Gologlav se izogibam soncu
razgreto čelo sveti na pot po kateri grem
vem da je od mojih korakov odvisna
njena varnost in lepota

Če grem ritensko vse kar mi je bilo daleč
postaja nekako blizu še bliže

O kako prozorno je drevo
z gosto krošnjo mitskih imen
o kako svetál je otrok
ki tolče s coklo po deblu
tam kjer je najbolj občutljivo

Jaz neprenehoma hodim ritensko
zato mojih sanj ne morete zaustaviti
kakor slabo televizijsko dramo
ali kakor nit prerezati s škarjami
med tem ko slepo drvite naprej
s culo sanj v naročju
iz katerih vas zaman opozarjam
na Sebe na Nas na Tiste ki prihajajo

 

Biti človek, forma, pesem

Biti človek – omogočiti pesmi
da se izrazi skozi najrazličnejše forme

Biti forma – premalo za pesem
nerazumno za človeka

Biti pesem – preseči človeka
oditi iz forme

 

Predrag Bjelošević
prevedel Peter Kuhar

nazaj

bosanskohercegovska književnost, bosanskohercegovska poezija